MATEWɄ 25

1’Esʉ tadʉ tiempʉ ma̱ myina̱'a̱ñ ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn, dʉ'ʉn ja̱jtp éxtʉm nima̱jkʉ to'oxyʉna̱'k di'ibʉ wyijtsʉ'ktʉ ja lyamprʉ es t'awixtʉ ja pʉjkpʉ yedyʉjk. 2Nimʉgoxkʉ tadʉ to'oxyʉna̱'k kyuwinma̱'a̱ñʉty es janimʉgoxpʉ kyaj. 3Di'ibʉ kyaj yajxón twinma̱a̱ydyʉ, ja'a je'eyʉ myʉnʉjxtʉ 'yaseytʉ di'ibʉ jap lyamproty; 4es ja kuwinma̱'a̱ñbyʉ oj tmʉnejxy ni'igʉ ja aseytʉ, kyaj jya'ayʉty di'ibʉ jap lyamproty. 5’Es kom ja di'ibʉ naty pʉka̱a̱mp kyajpʉ naty ñaja̱'ty, ta pyátʉdʉ ja tsuu. Ta myana̱jxtʉ ni'amukʉ. 6Es éxtʉm tsu'pʉn tmʉdooy kyajxy mʉk, es jyʉna'añ: “¡Ta myiñ ja pʉjkpʉ yedyʉjk! Nʉjx jʉjpkuba̱a̱dʉdʉ.” 7Nidʉgekyʉ tadʉ to'oxyʉna̱'k pyʉdʉ'ktʉ. Ta yʉ lyamprʉ t'ʉxkujkʉdʉ. 8Net ja nimʉgoxkpʉ di'ibʉ kyaj kyuwinma̱'a̱ñʉty t'anma̱a̱ydyʉ ja nimʉgoxkpʉ kuwinma̱'a̱ñbyʉ: “Meegyʉts waanʉ ja m'aseytʉ, mʉt ko tap kyʉjxnʉ yʉ nlámprʉdsʉ 'yaseytʉ es pi'idsa̱a̱mp.” 9Es ja kuwinma̱'a̱ñbyʉty 'yadsoodʉ: “Kyaj, mʉt ko kyaj tpa̱a̱dʉt esʉts ʉʉdsʉty nyajtúndʉt es ni miidsʉty. Nik nʉjxtʉ ma̱ tyeegyʉty es juydyʉ mja'a.” 10Es ma̱ naty ja nimʉgoxkpʉ tjuydyʉ ja aseytʉ, net jyajty ja pʉjkpʉ yedyʉjk. Ja to'oxyʉna̱'k di'ibʉ naty tʉ ñay'ʉxkúkʉty, ta tyʉjkʉdʉ mʉt ja pʉjkpʉ ma̱ pyʉjkpʉnigaya̱'a̱ndʉ. Ta 'yadijky ja tʉjk. 11Oknʉm jya̱jttʉ ja nimʉgoxkpʉ to'oxyʉna̱'kʉty. Ta kyuga̱jxʉdʉ: “Windsʉ́n, windsʉ́n, ya''awa̱'a̱ts.” 12Es ya''adsooy: “Kyajts miits n'ixy'attʉ.” 13Net ja Jesús t'anma̱a̱ydyʉ ja 'yʉxpʉjkpʉty: —Wijy m'íttʉt, mʉt ko kyaj xyñijáwʉdʉ ti xʉʉ ti oorʉ nmina̱'a̱ñʉts. 14’Ma̱ myina̱'a̱ñ ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn, nandʉ'ʉn ja̱jtpʉ dʉ'ʉn éxtʉm tu'ugʉ ja̱'a̱y ko ñʉjxa̱'a̱ñ wiink naxwíñʉdʉ, es twoodsooy ja tyuumbʉty es ttukkʉdʉjkʉ ja myeeñ. 15’Nidu'uk tmooy mʉgoxkʉ oorʉ meeñ es jatu'uk majtskʉ oorʉ meeñ es jatu'uk tu'ugʉ oorʉ meeñ. Dʉ'ʉn tmooy nidu'uk nidu'uk éxtʉm mba̱a̱t tmʉmada'aky. Ta net oj tsyo'onnʉ. 16Ja di'ibʉ 'yaxa̱jʉ ja mʉgoxkpʉ meeñ, ta tyʉjkʉ ajuuy ado'kpʉ mʉt ja meeñ. Ta nandʉ'ʉnʉn dyajganara̱jty. 17Nandʉ'ʉn di'ibʉ yajmooy majtskʉ meeñ dyajganara̱jty nandʉ'ʉnʉn. 18Es ja di'ibʉ 'yaxa̱jʉ tu'uk, yu'ts ja meeñ ma̱ tta̱jjujty ja nax. 19’Tʉ naty oy jyajknʉ ko jyajty ja wyindsʉ́n. Ta tyʉjkʉ kwentʉtuumbʉ. 20Jawyiin ttuuñ mʉt ja di'ibʉ naty tʉ tmo'oy mʉgoxk. Ta tyukkʉdʉjkʉ ja tyuumbʉ jamʉgoxk ja meeñ ni'igʉ, es 'yanma̱a̱yʉ: “Windsʉ́n, xymyooyʉts mʉgoxk, es tya̱a̱ jamʉgoxk di'ibʉts tʉ nyajganaráty.” 21Net ja windsʉ́n t'anma̱a̱y ja tyuumbʉ: “A weenʉ. Oymyʉduumbʉ mij. Extʉm oy tʉ mduñ ma̱ waanʉ tʉ ndukkʉdʉkʉ, n'aktimtukkʉdʉ́kʉp waanʉ may. Min es nxondákʉm.” 22’Ok jyajty di'ibʉ naty tʉ yajmo'oy majtsk. Ta t'anma̱a̱y ja wyindsʉ́n: “Windsʉ́n, xymyooyʉts majtsk, es tya̱a̱ jamajtsk di'ibʉts tʉ nyajganaráty.” 23Ta ja wyindsʉ́n 'yanma̱a̱yʉ: “A weenʉ. Oymyʉduumbʉ mij. Extʉm oy tʉ mduñ ma̱ waanʉ tʉ ndukkʉdʉkʉ, n'aktimtukkʉdʉ́kʉp waanʉ may. Min es nxondákʉm.” 24’Es ko jyajty jatu'ugʉ tyuumbʉ di'ibʉ naty tʉ yajtukkʉdʉ́kʉ tu'ugʉ meeñ, ta t'anma̱a̱y ja wyindsʉ́n: “Windsʉ́n, kom nnija̱'a̱bʉdsʉ naty ko m'adsojkp, es ko mdsiky ma̱ kyaj tʉ mni'ipy es xyajpʉde'eky ma̱ kyaj tʉ xywyʉjwa'xy, 25pa̱a̱dyʉts ndsʉ'kʉ es tʉ ndá̱jʉts ja mmeeñ na̱a̱xóty. Pes tya̱a̱ di'ibʉ mij mja'a'a̱jtypy.” 26Ja windsʉ́n t'adsooy ja tyuumbʉ: “¡Nuux, axʉk mʉduumbʉ! Es pʉn mnija̱'a̱p kots ʉj ndsiky ma̱ts kyaj tʉ nni'ipy es nyajpʉde'egyʉts ma̱ts kyaj tʉ nwʉjwa'xy tii, 27pa̱a̱ty tʉʉxyʉpts ja nmeeñ xypyʉjtákʉ ma̱ yʉ bankʉ, es kots tʉ njʉmbity, taaxyʉpts n'axa̱jʉ nandʉ'ʉn ja nmeeñ'ajuydyúkʉts.” 28Ta ja windsʉ́n t'anma̱a̱y di'ibʉ naty jápʉty: “Pʉjkʉdʉ tadʉ meeñ, es mo'oy di'ibʉ myʉda̱jtypy ma̱jk. 29Mʉt ko di'ibʉ myʉda̱jtypy, aktim'yajmo'oyʉp es tmʉdátʉt waanʉ ni'igʉ; es ja di'ibʉ kyaj tmʉdaty, aktim'yajpʉjkʉdya'ayʉp di'ibʉ oynʉ'ʉnʉn myʉda̱jtypy. 30Esʉ tya̱dʉ nduumbʉts di'ibʉ kyaj ti ttsooty, jʉbijppʉdsʉ́mdʉ awa̱'a̱tstúm ma̱ ja koots'át, ma̱ ja̱'a̱y jyʉ'ʉy ya̱'a̱xtʉt es ñaydyʉtska̱a̱dʉdʉt mʉt ja ayo'on.” 31Esʉ Jesús 'yakjʉnáñ: —Kots ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱'a̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nmínʉt mʉt ni'igʉ mʉj'a̱jtʉn es juwʉdity mʉdʉdsʉ n'ánklʉsʉty, nétʉts n'u'uñʉt ma̱ uñaaybyajn ma̱ts ʉj nyajkutuka̱'a̱ñ. 32Nidʉgekyʉ naxwíñʉdʉ ja̱'a̱yʉty ñaymyujkta̱'a̱yʉdʉt ma̱ ʉjʉn, esʉts nyajnaywya̱'xʉdʉts nidu'uk nidu'uk éxtʉm ja borreegʉ kwentʉ'a̱jtpʉ dyajnaywya'xyʉty ja byorreegʉ esʉ tsyiip awiingáty. 33Nbʉjta̱'a̱gʉdʉts ja borreegʉ n'aga̱'a̱ñdsyoo es ja tsyiibʉ n'ana̱jñdsyoots. 34Nétʉts n'anʉʉmʉdʉt ja nborreegʉts di'ibʉts nya'ijtypy n'aga̱'a̱ñdsyoo: “Mindʉ miidsʉty di'ibʉts ja nDeety tʉ kyunu'xʉdʉ. Axá̱jʉdʉ ja oy'a̱jtʉn ma̱ ngutujkʉnʉts di'ibʉ Dios mduknibʉjta̱a̱gʉty extʉ ma̱ oj dyajkojy ja naxwíñʉdʉ. 35Ja'a ko nmʉda̱jtʉts ja yuu es miits xyajka̱a̱ydyʉts, nmʉda̱jtʉts ja tʉʉdsʉ es miits xyajnʉ'úktʉts, dʉ'ʉnʉts njʉdijty éxtʉm di'ibʉ kyajpʉ jyʉʉn tyʉjk, es miidsʉts xymyooydyʉ ja̱jttákn, 36xytyʉgoy'a̱jtxʉts ja nwit es miidsʉts xymyooydyʉ, ijtʉts pa̱'a̱m mʉʉt es miidsʉts oj xykyu'ixtʉ, ijtʉts pujxndʉgóty es miidsʉts oj xykyu'ixtʉ.” 37’Es di'ibʉ jiky'a̱jt tʉy'a̱jtʉn mʉʉt xy'anʉʉmʉdʉpts: “Windsʉ́n, ¿na̱'a̱ tʉ n'ixtʉ myu'eegyʉty es tʉ nmo'oydyʉ mga̱'a̱y m'ukʉn, o na̱'a̱ tʉ n'ixtʉ xymyʉdaty ja tʉʉdsʉ es tʉ nyajnʉ'uuktʉ, 38o na̱'a̱ tʉ n'ixtʉ mjʉdity éxtʉm di'ibʉ kyajpʉ tyʉjk, es tʉ nyajja̱jtta̱'a̱ktʉ, o tʉ mdʉgoy'a̱jtxʉty ja mwit es tʉ nmo'oydyʉ, 39o na̱'a̱ tʉ n'ixtʉ mbékyʉty es tʉ ngu'ixtʉ, o na̱'a̱ tʉ m'ity pujxndʉgóty es tʉ oj ngu'ixtʉ?” 40Es ʉj n'adsówʉdʉts: “Tʉy'a̱jtʉn n'anʉʉmʉdʉ ko ma̱ dʉ'ʉn xytyuundʉ mʉt oytyim di'ibʉty nmʉgu'ugʉts, mduundʉ mʉt ʉj nandʉ'ʉn.” 41’Net ʉj n'anʉʉmʉdʉts di'ibʉ nya'ijtypyʉts n'ana̱jñdsyoo: “Mastúttʉgʉts miidsʉty di'ibʉ tʉ yajka̱jxpóktʉ. Nʉjx ma̱ ja jʉnya'angʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ di'ibʉ tʉ yajtuknibʉjta̱a̱gʉ es tjaa'átʉt ja mʉjku'ugópk es ja 'yánklʉsʉty. 42Ja'a ko nmʉda̱jtʉts ja yuu es miidsʉty kyajts xyajka̱a̱ydyʉ, nmʉda̱jtʉts ja tʉʉdsʉ es miidsʉty kyaj xyajnʉ'úktʉts, 43jʉdijtʉts éxtʉm di'ibʉ kyajpʉ tyʉjk, es miidsʉty kyajts xymyooydyʉ ja̱jttákn, xytyʉgoy'a̱jtxʉts ja nwit es miidsʉty kyaj xymyooydyʉ, nmʉda̱jtʉts ja pa̱'a̱m es ijtʉts pujxndʉgóty es miidsʉty kyajts oj xykyu'ixtʉ.” 44’Net ja'ajʉty xy'adsówdʉdʉts: “Windsʉ́n, ¿na̱'a̱ tʉ n'ixtʉ mjʉdity myu'eegyʉty, o xymyʉdaty ja tʉʉdsʉ, o éxtʉmʉ di'ibʉ kyajpʉ tyʉjk o kyajpʉ mwit, o tʉ mbékyʉty, o pujxndʉgóty es kyaj tʉ nbudʉkʉ?” 45Es ʉj n'adsówʉdʉts: “Tʉgekyʉ di'ibʉ kyaj tʉ xytyundʉ mʉdʉ oytyim di'ibʉty nmʉgu'ugʉts, nan kyaj tʉ xytyundʉ mʉt ʉj.” 46’Netʉ tya̱a̱dʉty ñʉjxtʉt ma̱ ja tʉydyu'unʉnʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ, per di'ibʉ jiky'a̱jttʉp tʉy'a̱jtʉn mʉʉt, yʉ'ʉ nʉjxtʉp ma̱ ja jiky'a̱jtʉnʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ.

will be added

X\