1 KORINTɄ 14

1Ʉxta̱'a̱ydyʉ ja winma̱'a̱ñ wi'ix dʉ'ʉñʉm mjiky'áttʉt mʉt ja tsojkʉn, es nandʉ'ʉn es xymyʉdáttʉt ja madakʉn kana̱k peky, per waanʉ ni'igʉ es xykya̱jxwa̱'xʉt ja Diosʉ 'yayuk. 2Ko na̱a̱gʉty miits xymyadya̱'a̱ktʉ wiinkpʉ ayuk, Diosʉ dʉ'ʉn je'eyʉ mjaygyujkxʉdʉp, mʉt ko ni tu'uk miits xykyajaygyúkʉdʉ, oy ja m'anmʉja̱'a̱n kya̱jxtʉp di'ibʉ kyaj ja̱'a̱y yajnijáwʉ. 3Nik ni'igʉ di'ibʉ kyajxypy ja kyʉ'ʉm ayuk es tka̱jxwa'xy di'ibʉ Dios tuknija̱'a̱p, tya̱a̱dʉ sitʉy kya̱jxwa'xypy ma̱ ja di'ibʉ myʉdoodʉp, es yajmʉjwiinʉp ja myʉbʉjkʉn, jyotmʉkmeepy es yajjotkujkʉp. 4Di'ibʉ kyajxypy yʉ wiinkpʉ ayuk, yajmʉjwiinʉp ja kyʉ'ʉm mʉbʉjkʉn. Ja di'ibʉ kya̱jxwa'xypy ja Diosʉ 'yayuk, yajmʉjwiinʉp ja myʉbʉjkʉnʉty pʉ́nʉty mʉdoo'ijtʉdʉp. 5Ʉj jajʉna̱a̱mbʉts kooxyʉp nidʉgekyʉ miits xymyʉdattʉ ja madakʉn es xykya̱jxtʉxyʉp ja ayukʉ wiinkpʉ. Per waanʉ ni'igʉts njatseky esxyʉp xykya̱jxwa̱'xtʉ ja Diosʉ 'yayuk es dʉ'ʉn di'ibáty myʉdoodʉp ma̱ mnaymyúkʉdʉ dyajmʉjwiinʉdʉ myʉbʉjkʉn. Pes waanʉ ni'igʉ 'yóyʉdyʉ tya̱a̱dʉ kʉdiinʉm ko nga̱jxʉm ja ayukʉ wiinkpʉ ma̱ ni ngadimnija̱'a̱m ti dʉn 'yandijpy ma̱ tadʉ ayuk. 6Pa̱a̱ty mʉgu'ugítʉty, pʉn ngu'ijxtʉp miits es nmʉga̱jxtʉt mʉt ja ayuk di'ibʉ kyaj xyjaygyúkʉdʉ, ni madsoo mgatu'unxʉdʉt miidsʉty. Miits mdu'unxʉdʉp je'eyʉ ko n'awánʉdʉt mʉt ja mgʉ'ʉm ayuk di'ibʉ Diósʉts ʉj xytyuknija̱'a̱p, o pʉn nmeepy ja Diosʉ 'yʉxpʉjkʉn esʉ kya̱jxwíjʉn. 7N'okpʉjtákʉm yʉ xuxn o yʉ kow, éxtʉmʉ tsa̱jkapyñxyúxn o yʉ arpʉ, pʉn kyaj xyuxtʉgatsy kyoodʉgátsy, kyaj mba̱a̱t yajmʉwinma̱'a̱ñbyaaty ti dʉn yajxúxp o yajkoop. 8Es ma̱ yʉ solda̱a̱dʉ tsyiptuna̱'a̱ndʉ, pʉn ja trompetʉ kyaj yajtukxu'uxy wa̱'a̱ts, ni pʉ́n kyanayjyʉjp'íxʉdʉt es tsyiptuna̱'a̱nʉt. 9Dʉ'ʉn ja̱jtpʉ dʉ'ʉn mʉt miidsʉty ko xykya̱jxtʉ ja ayuk di'ibʉ kyaj pʉ́n tjaygyukʉ di'ibáty myʉdoodʉp, ¿wi'ixʉ ja̱'a̱y tnijáwʉdʉt ti miits mga̱jxtʉ? ¡Pes nʉgoo mna'ʉxka̱jxtʉ! 10Ta mayñaxʉ ayuk naxwiiñ di'ibʉ ja̱'a̱yʉty 'yayuk'a̱jttʉp, es tʉgekyʉ tmʉdaty ja ñiwiin ñidu'u. 11Per pʉn ʉj kyajts njaygyukʉ ja ja̱'a̱yʉ 'yayuk di'ibʉts xyjamʉga̱jxp, dʉ'ʉn ñaxyʉ tadʉ ja̱'a̱y mʉt ʉj éxtʉm di'ibʉ miimp wiink naxwíñʉdʉ, es ʉj nandʉ'ʉnʉts nnaygyojyʉty mʉt yʉ'ʉ éxtʉmʉ di'ibʉ miimp nan wiink naxwíñʉdʉ. 12Pa̱a̱ty éxtʉm miits xyjantsytsyoktʉ xy'axa̱jʉya̱'a̱ndʉ ja Espíritʉ Santʉ myadakʉn, amdow pʉjktsów yʉ Dios es mmo'oyʉdʉt tadʉ madakʉn di'ibʉ mʉʉt xypyudʉ́kʉdʉt ja mmʉmʉbʉjkpʉty es xyajmʉjwiinʉdʉt ja myʉbʉjkʉn. 13Pa̱a̱ty pʉn miidsʉty nidu'uk mga̱jxtʉp ja tʉgatsypyʉ ayuk, m'amdow mbʉjktsówʉp ja Dios es mmo'oyʉdʉt ja madakʉn es xykya̱jxtuda̱'a̱gʉt di'ibʉ dʉn mgajxypy ma̱ tadʉ m'ayuk. 14Pʉn ka̱jxtákpʉts mʉt tu'ugʉ wiinkpʉ ayuk, ka̱jxtákpʉts mʉdʉdsʉ n'anmʉja̱'a̱n, per kyajts njaygyukʉ ti dʉn ngajxypyʉts. 15¿Tits ndúnʉp? Ka̱jxtákpʉts mʉt ja n'anmʉja̱'a̱nʉts, per nandʉ'ʉn mʉt ja nwinma̱'a̱ñʉts. N'ʉ́wʉpts ja Diosʉ 'yalabanzʉ mʉt ja n'anmʉja̱'a̱nʉts, per nandʉ'ʉn mʉt ja nwinma̱'a̱ñʉts. 16Mʉt ko pʉn mij m'awda̱jtypy ja Dios je'eyʉ mʉt ja m'anmʉja̱'a̱n mʉt ja wiinkpʉ ayuk, ¿wi'ix mba̱a̱t ja ja̱'a̱y di'ibʉ kyaj tjaygyukʉ jyʉna'añ “wa'an dʉ'ʉnʉty” ko mga̱jxtakta̱'a̱y, o wi'ix mba̱a̱t mga̱jxtakmíky mʉt yʉ'ʉ pʉn kyadimnija̱'a̱p ti dʉn mgajxypy? 17Oy jyantsytsyújʉty ko mij Dios xyja'aygyʉda'aky, ni ti pudʉjkʉn xykyamo'oy yʉ mmʉmʉbʉjkpʉty, ja'a ko kyaj mjaygyujkxʉty. 18Nja̱'a̱ygyʉdákypyʉts ja Dios ko ʉj ngajxypyʉts ja ayukʉ wiinkpʉ ni'igʉ kʉdiinʉm nidʉgékyʉty miidsʉty. 19Per ma̱ts nnaymyíkyʉty n'awdata̱'a̱ndʉts ja Dios, nik óyʉts nga̱jxʉt mʉgoxkʉ n'ayúkʉts mʉt ja njaygyujkʉnʉts di'ibʉ ja̱'a̱yʉty jyaygyúkʉdʉp es pyudʉ́kʉdʉt, kʉdiinʉm kots nga̱jxʉt ma̱jk milʉ ayuk di'ibʉ kyaj yajjaygyúkʉ di'ibʉ 'yamʉdoona̱jxtʉp. 20Mʉgu'ugítʉty, katʉ mwinmaydyʉ éxtʉmʉ ʉna̱'ku'ungʉn, je'eyʉ ko xykya'oyñijáwʉdʉ wi'ix xytyúndʉt di'ibʉ axʉʉk. Per ittʉ éxtʉmʉ ja̱'a̱y di'ibʉ tʉ yeeky tʉ pyety ko oy xypyayo'oydyʉt. 21Pes dʉ'ʉn jyʉna'añ ja Dios ma̱ jyaaybyajtʉn: “Wiink ja̱'a̱y es wiink ayúkʉts ʉj nyajtúnʉp, ndukka̱jxnáxʉpts ʉj ja n'ayúkʉts ja jagam ja̱'a̱yʉty ma̱ tya̱dʉ nax ka̱jpn, per ni dʉ'ʉnʉts ja n'ayuk tkamʉbʉktʉ”, dʉ'ʉn jyʉna'añ ja Nindsʉn'a̱jtʉm. 22Tya̱a̱dʉ yʉ'ʉ xytyukjaygyujkʉm ko Dios xymyo'oyʉm ja madakʉn es nga̱jxʉmʉ wiinkpʉty ja ayuk éxtʉmʉ ijxwʉ'ʉmʉn ma̱ yʉ di'ibʉ kyaj yʉ'ʉdyʉ Diosʉ myʉduumbʉ, per yajkypy ja madakʉn es nga̱jxwa̱'xʉm di'ibʉ xytyuknija̱'a̱m es nduk'oy'a̱jtʉm di'ibáty myʉbʉjktʉp, kyaj jya'agyʉjxmʉty pʉ́nʉty kyaj Dios tmʉbʉktʉ. 23Oyʉ dʉ'ʉn, n'okpʉjtákʉm pʉn miidsʉty tʉ mnaymyúkʉdʉ, es tyʉ́kʉdʉt na̱a̱k di'ibʉ kyaj yʉ'ʉdyʉ mʉmʉbʉjkpʉ o kyaj ti tnijáwʉdʉ ja Diosʉ 'yayuk, es mba̱a̱dʉdʉt nidʉgekyʉ mmadya'aky mʉt ja wiinkpʉ ayuk, ¿tii kyaj jyʉna̱'a̱ndʉt ko miits tʉ mlókʉdʉ? 24Per pʉn myajpáttʉp xykya̱jxwa̱'xtʉ Diosʉ 'yayuk es tyʉ́kʉt na̱a̱k di'ibʉ kyaj yʉ'ʉdyʉ mʉmʉbʉjkpʉ o kyaj ti tnijáwʉdʉ ja Diosʉ 'yayuk, es ko tjaygyúkʉdʉ mgajxyʉty, ta nʉjx tjaygyukʉ ja pyojpʉ es kʉ'ʉm nʉjx dyaj'yo'oy ja wyinma̱'a̱ñ ko tmʉdówʉt tʉgekyʉ di'ibʉ miits mmadyáktʉp, 25es dʉ'ʉn ñidʉ'xʉt di'ibʉ jyot'a̱jty wyinma̱'a̱ñ'ajtypy. Ta ñaygyoxtʉna̱a̱ydya̱'a̱gʉdʉt es t'awdátʉt ja Dios, es jyʉna̱'a̱nʉt ko jyantsy'ity ja Dios ma̱ miidsʉty. 26Mʉgu'ugítʉty, di'ibʉts ʉj n'andijpy, yʉ'ʉ tya̱a̱dʉ: Ko mnaymyúkʉdʉt es xy'awdata̱'a̱ndʉt ja Dios, tam di'ibʉ ʉ́wdʉp, tam di'ibʉ kya̱jxwa̱'xtʉp ja Diosʉ 'yayuk o di'ibʉ Dios tuknijáwʉdʉp, tam di'ibʉ kya̱jxtʉp ja ayuk di'ibʉ kyaj yajjaygyúkʉ, o di'ibʉ kya̱jxtuda̱'a̱ktʉp di'ibʉ ja wiinkpʉty tʉ tka̱jxtʉ; es tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ, dʉ'ʉn xytyúndʉt es dyajmʉjwiin dyajkajaadʉ myʉbʉjkʉn pʉ́nʉty myʉbʉjktʉp ja Jesús éxtʉmʉ Kristʉ. 27Ko pʉ́n tka̱jxʉt ja wiink ayuk, wa'an je'eyʉ nimajtsk o nidʉgʉʉk tkajxy, es nidu'ugáty kya̱jxʉt, esʉ wiinkpʉ tka̱jxtuda̱'a̱ktʉt di'ibʉ mmadyáktʉp. 28Pʉn kyaj jap pʉ́n di'ibʉ mba̱a̱t tka̱jxtuda'aky, kyaj pʉ́n tka̱jxʉt ja wiinkpʉ ayuk ma̱ mnaymyúkʉdʉ, kʉ'ʉm xymyʉga̱jxtʉt ja Dios ma̱ anaydyu'uk m'ittʉ. 29Wa'an tkajxy majtsk o tʉgʉʉk di'ibʉ 'yaxá̱jʉdʉp ja Diosʉ 'yayuk, esʉ wiinkpʉty wa'an tmʉdoo'íttʉ es tpawinmáydyʉt pʉn oy o kyaj 'yóyʉty di'ibʉ tya̱a̱dʉty myadyáktʉp. 30Es pʉn jam nidu'uk 'yu'uñʉ tmʉdoo'íty 'yaxá̱jʉp nandʉ'ʉn tu'ugʉ Diosʉ 'yayuk, wa'an t'awixy di'ibʉ jam ka̱jxp, es 'yokka̱jxʉt yʉ'ʉ. 31Mʉt ko nidʉgékyʉty miidsʉty mba̱a̱t xytyuknijáwʉdʉ ja ayuk di'ibʉ Dios tʉ mmo'oyʉdʉ, nidu'uk nidu'uk sitʉy. Net nidʉgekyʉ tjáttʉt es jyotmʉk'áttʉt. 32Yʉ Espíritʉ Santʉ myadakʉn pyatkʉ'ʉy 'yity mʉt ja di'ibáty 'yaxá̱jʉdʉ, 33mʉt ko Dios yajkypy ja agujk'a̱jt jotkujk'a̱jtʉn, kyaj oywyi'ixʉty ti ttuñ. 34Extʉm oytyim ma̱a̱ty ja Diosʉ jya'ayʉty ñaymyúkʉdʉ, yʉ toxytyʉjkʉty amoondʉp. Kyaj pyaadyʉty tyukka̱jxʉdʉt. Wa'an tnaydyukkʉdʉ́kʉdʉ ja ña'ayʉty, dʉ'ʉn éxtʉm jyʉna'añ ma̱ yʉ Diosʉ jyaaybyajtʉn. 35Pʉn ñijawʉyaampy ti oynʉ'ʉnʉn, wa'an dyajtʉ́y ja ña'ay ma̱ yʉ tyʉjk. Mʉt ko kyaj oy kyʉxe'eky ko tu'ugʉ toxytyʉjk tyukka̱jxʉ ma̱ ja mʉbʉjkpʉtʉjk ñaymyúkʉdʉ. 36Byeen xytyimpʉ́ktʉdʉ kwentʉ ko yʉ Diosʉ 'yayuk kyaj tsyondaky mʉt miidsʉty, es ni miidsʉdyʉ dʉn je'eyʉ xykya''axá̱jʉdʉ. 37Pʉn ja na̱a̱k ñayjyáwʉty tmʉdaty ja madakʉn es tka̱jxwa̱'xʉt ja Diosʉ 'yayuk, o tmʉdaty ja wiinkpʉ Espíritʉ Santʉ myadakʉn, wa'an tjaygyukʉ ko di'ibʉ yam miits nduknija̱'a̱yʉdʉp, yʉ'ʉ dʉ'ʉn tu'ugʉ Nindsʉn'a̱jtʉmʉ 'yana'amʉn. 38Pʉ́n kyaj tmʉjpʉjta'aky, kyaj nandʉ'ʉn yajmʉjpʉjta̱'a̱gʉt. 39Pes dʉ'ʉn mʉgu'ugítʉty, ʉxta̱'a̱ydyʉ ja winma̱'a̱ñ wi'ix myajmada̱'a̱gʉdʉt es xykya̱jxwa̱'xʉt ja Diosʉ 'yayuk, per katʉ xyajkubéky pʉn jaa na̱a̱gʉty tka̱jxwa'xy mʉt ja wiinkpʉ ayuk. 40Tundʉ tʉgekyʉ tuda'akytyi'knʉ es éxtʉm pyaadyʉty.

will be added

X\