1 Je ke̱i wà ju ska Jesús mineju̱ je̱tkawa̱ tipä kjä ja̱mi. 2 Jeska chu̱li̱i̱wa̱ tapanawa̱ iwä ja̱mi, je ki̱ka ije̱k jiaka̱ ko̱no ja̱rka, jera ije̱tkawa̱, ata je chu̱li̱i̱ wa biköle tapar tso̱ tipä kse̱i ki̱. 3 Jera ite ji paka ijewa ia̱ saka saka jile she ja̱mi, te isha: “¡Issö! Däli tkäk ekla mineju̱ ituläk. 4 Jekäi ite itule rami ra, iwä sha̱ jolona ña̱la ki̱, jeska du dejulu te ikatacha̱wa̱. 5 Sha̱ jolona jak yäkä na, ishäkä ka ta bäi shtä ska, tsikinaka̱ mane mane, je rä ka irä ishäkäí ta bäi ki̱ka. 6 Ata ka̱wä deka̱ju̱ ra, je te idäläwa̱cha̱wa̱; jera issi̱nacha̱wa̱, ka irä ñak kicha ta bäi ki̱ka. 7 Sha̱ jolona dika yäkä na, jera je dika yäkä kibina te iki̱tiacha̱wa̱. 8 Sha̱ jolona ishäkä bäi ki̱ka, je wäna elka cien, ielka sesenta, ielka treinta. 9 Yi rä kukä ta ra, ¡je ku̱ issö!” 10 Jera iwa̱ dulanak wa ñasikawa̱ iwä ja̱mi te ichaka iia̱: —¿Jiye ba ktäke̱ ijewa ra jile she ja̱mi rä na? 11 Jera ite ijewa kúka te isha: —Je rä bas ia̱ ka̱ me̱na bas wa̱ ka̱jöir gobiernoí ktei blelewa̱ je ju̱ñakläwa̱ ki̱ka, ata ijewa ia̱ ka ka̱ me̱ne jekäi. 12 Iwa rä yi wa̱ ji tso̱, je ia̱ iki̱ me̱rmi ukä bakleka̱. Ata yi wa̱ ka ji kuna, je yika ji tso̱ iwa̱ kjelabä jibä bakanamiksa̱. 13 Je ne ki̱ka yis ktäke̱ ijewa ra jile she ja̱mi rä. Je rä ijewa te isu̱eke̱, ata ka ijewa ia̱ ijuer ki̱ka, ñakäi ijewa te issëke̱, ata ka ijewa ia̱ issër, ñaebä ka ijewa je̱r na idäwa̱ ki̱ka. 14 Jekäi io̱na ijewa ia̱ jishtä Isaías wa̱ jile bata yile te ishe rä käi: ‘Bas te issëmi ssële, ata a̱ni ka bas je̱r na idäk, Bas te isu̱emi su̱le, ata a̱ni ka bas wäna ijuenak, 15 Iwa rä jí ditsä wa je̱r doloi tenacha̱wa̱, ijewa kukä wassëla rä därërë, ijewa wätiacha̱wa̱, ka iwa̱ isu̱aklä kuna wäbala wà, ka iwa̱ issäklä kuna kukä wà, ka ije̱r na idäkläwa̱ kuna, ka iñamanewa̱kläksa̱ kuna, ka yis wa̱ ijewa bäinewa̱klä ye.’ 16 “Ata bäije bas wäbala rä, iwajuerke̱ ki̱ka, ñakäi bas kukä rä, iwassërke̱ ki̱ka. 17 Ka irä jiye kuna ta, kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, jile bata shäk wa bakle chu̱li̱i̱, sä wämo wa bakle chu̱li̱i̱, jewa ia̱ issëna ime isu̱awa̱ bas te isu̱ete käi, ata ka iwa̱ isu̱nepa; ñakäi ime issäwa̱ bas te issëte käi, ata ka iwa̱ issënepa. 18 “Ñekja, bas ku̱ je ji pake däli tkäk ja̱mi je ssö. 19 Mika̱ yilé te gobierno ktei ssa, ata ka ije̱r ko̱r iia̱ ra, jera ale yakei si̱ däke̱ju̱, te ji tkelewa̱ ije̱r ska tse̱ju̱eke̱mi; je ne rä ale iwä jolona ña̱la ki̱ka käi rä. 20 Je ijolona jak yäkä na, je ne rä yi te kte ssa, je te ikuke plaa je̱r ssële a̱naa rä. 21 Ata iwakei rä ka ñak kicha ta bäi, ki̱ka ka ise̱nak shka̱ja̱; jera mika̱ weikane iräle, sälwi su̱ne iräle dewa̱ kte kju̱ei ra, plaa ite ijeke̱wa̱. 22 Je ijolona dika yäkä na, je ne rä yi te kte ssa, ata jí ke̱i ska ji te sa̱ je̱r iawe̱ käi, sa̱ je̱k wäyuä blune wà käi, je te je kte ki̱tieke̱wa̱, je te iawe̱ke̱wa̱ ka wä ta. 23 Ata ijolona ishäkä bäi ki̱ka, je ne rä yi te kte ssëke̱ je te ije̱r ku̱eke̱ rä, jera je wärke̱ si̱, däke̱ksa̱ elka cien, ielka sesenta, ielka treinta.” 24 Jera ite isaka pakani ijewa ia̱ jile she ja̱mi te isha: “Ka̱jöir gobiernoí rä jishtä ekla te däli wä bäi tula ishka̱bläklä ska käi. 25 Ata iwakwa kapacha̱wa̱ dälei ja̱mi, ibolki deju̱, te cizaña wä tula je trigo sha̱na, jekäi iwakei mineju̱mi. 26 Mika̱ däli je̱na, je wäna ra, cizaña juenaña isha̱na. 27 Jera ikjanaklä wa ñasikawa̱ je ka̱ wakei wäja̱mi te ichaka iia̱: ‘Säkekewa, ¿ka irä ba te däli wä bäi ne tula ma shka̱bläklä ska rä na? Jera ¿maka cizaña tsöna rä na?’ 28 Jera ite isha ijewa ia̱: ‘Yis bolki ekla ne te iwakbla rä.’ Jera ikjanaklä wa te isha iia̱: ‘Jera ba ki̱ ishena sá mi ishtäk tulämi na?’ 29 Ata ije te isha: ‘Kai, bas te cizaña shta tulami ra, tsi trigo yer tuläka̱ña ira. 30 Sa̱ ku̱ ijöwa̱ kibinak ñara ma rä iwätiäklä ke̱i kje. Ata mika̱ iwä ter mar ke̱i ska ra, yie itiäk wa ia̱ ishemi; je cizaña shtökksa̱ säkätäba, tsa̱mueche̱wa̱ eyaka eyaka dälänakcha̱wa̱, ata trigo wä tapawo̱ yis wa̱ ibläklä jui ska.’ ” 31 Jera ite isaka pakani jile she ja̱mi ijewa ia̱, te isha: “Ka̱jöir gobiernoí rä jishtä mostaza wä kukewa̱ ekla te tkeme̱ ite ishka̱bläklä ska käi. 32 Je rä tsi̱ne si̱ jile wä biköle saka katäbäka, ata ikibinaka̱ ra irä ta̱i isaka tkele tsa̱ta, däke̱ka̱ kal käi, du ju̱nak ka̱sha̱ka däke̱ ju yuäk ijula naka kje.” 33 Ite isaka pakani ijewa ia̱ jile she ja̱mi: “Ka̱jöir gobiernoí rä jishtä levadura kukewa̱ alaklä te je wà ite harina mableleksa̱ mañatkä wätueka̱, je te je yaka kalabe papu̱we̱ka̱ käi.” 34 Jesús te je biköle paka je chu̱li̱i̱ wa ia̱ rä jile she ja̱mi ebä. Ka iwa̱ ji pakane ijewa ia̱ ka yile kuna jile she ja̱mi käi. 35 Je rä io̱naklä jishtä iyile jile bata shäk ja̱mi te ishe käi: “Yis ktämika̱ jile she ja̱mi. Jile blelewa̱ ka̱jiska yöleksa̱ skaté, shemika̱ yis te.” 36 Jekjepa ite je chu̱li̱i̱ wa jawa̱ta̱na, dewa̱ni ju naka. Jeska iwa̱ dulanak wa ñasikawa̱ iwä ja̱mi te isha: —Sá je̱r ku̱o, jile she cizaña tso̱ shka̱bläklä ska ja̱mi, je wà. 37 Jera ite ikúka te isha: —Je däli wä bäi tkäk je ne rä ditsä yäbei rä. 38 Je shka̱bläklä ke̱i, je ne rä ka̱jiska rä. Je däli wä bäi, je ne rä je gobiernoí ja̱mi wa rä. Ñakäi je cizaña wä, je ne rä je yakei ja̱mi wa rä. 39 Ale ibolki je ituläk, je ne rä be tsa̱ku̱i rä. Je itiäklä ke̱i, je ne rä sa̱ ke̱i e̱nakläwa̱ ke̱i rä; je itiäk wa, je ne rä ángel wa rä. 40 Jishtä je cizaña rä kita̱nakksa̱ dälänakcha̱wa̱ yökö na, je su̱ta io̱rmi sa̱ ke̱i e̱nakläwa̱ ke̱i ska rä. 41 Ditsä yäbei te iángel wa patkemi igobiernoí ska sä shirinewa̱k wa irä, ji wa̱k ka̱wei ukä ja̱mi wa irä jewa kalabe shtäkksa̱, 42 jewa tulemi ite tabeli yaka diawa̱klä yökö wà jui ja̱rka; jeska rä sa̱ ji̱ami, sa kà wätiämi. 43 Ata sä wämo wa oloi ñirmika̱ ka̱wä käi, ijewa Ká gobiernoí ska. Yi rä kukä ta ra, ¡je ku̱ issö! 44 “Ka̱jöir gobiernoí rä jishtä ji säkei ta blelewa̱ ka̱ sha̱naka ku̱e ekla te ra, ite je blewa̱ni, kjepa imiju̱ ni ssële baa te iji tso̱ biköle watju̱e tulemi, jera ite je ke̱i tju̱eksa̱ käi. 45 “Ñaebä ka̱jöir gobiernoí rä jishtä däli watju̱ak te perla babaa yule käi; 46 jekäi ite perla säkei ta därërë etka ku̱aksa̱ ra, imiju̱ ni te iji tso̱ biköle watju̱e tulemi, je ra ite itju̱eksa̱ käi. 47 “Ñakäi ka̱jöir gobiernoí rä jishtä kla ja̱we̱mi tipä naka, je ja̱rka nima biköle kolor kju̱awa kju̱awa käi; 48 je pshinawa̱ ra, ite isikeksa̱ tipä kse̱i ki̱ka, ñajäkläwa̱ te ibäi bäi shtekksa̱ jienak jile na, ata iyakeila tuleksa̱ käi. 49 Je su̱ta sa̱ e̱r dawa̱ ke̱i ska ra io̱rmi rä: ángel wa bitämi te sa yakeila wa bala butsemiksa̱ sä wämo wa yika, 50 jewa tulemi ite tabeli yaka diawa̱klä yökö wà jui na; jeska rä sa̱ ji̱ami, sä kà wätiämi.” 51 ¿Je biköle te bas je̱r ku̱a na? Jera ijewa te ikúka: —Taa. 52 Jera ite isha ijewa ia̱: —Je ne ki̱ka biköle ñayöle ka̱wei wà wa dulale ka̱jöir gobiernoí ja̱mi, je rä jishtä ju wakei te iji säkei ta ska jile jeksa̱ spa̱na irä mikle irä käi. 53 Ñerä Jesús te je ji paka jile she ja̱mi e̱ná ra, jeska imineju̱mi; 54 deju̱ ni ike̱i ki̱ te ijewa pakta iwakwa ñapaktäklä jui ska, je te ijewa male̱cha̱cha̱wa̱ ki̱ka ite isha: —¿Maka ije te je je̱rike tsa̱ rä, täkili ji wa̱klä tsa̱ rä na? 55 ¿Ka je ne rä ale ju yuäk yaba rä na? ¿Ka je a̱mi ne kie María ni rä na, ñakäi iel wa rä ka Jacobo, José, Simón, Judas rä na? 56 ¿Ka ikuta wa bena tso̱ rä jí sajewa sha̱na kuna na? Jekäi ra, ¿maka je te je biköle tsa̱ rä na? 57 Je te ijewa ktewa̱ tulaka̱ e̱e̱na. Ata Jesús te isha ijewa ia̱: —Ka jile bata shäk mane a̱ni kuna ka dälätsalewa̱ kuna käi, ata iwakei ke̱i ska, iwakei ju ska ka irä dälätsalewa̱ kuna. 58 Jekäi jeska ka iwa̱ ji o̱ne täkili ta shka̱ja̱, ijewa te ka ibiketse kju̱ei.
