Mateo 12

1Je ke̱i ska sábado wà Jesús damiju̱ trigo tkele sha̱na, jera iwa̱ dulanak wa kteche̱rawa̱ bäli te. Jekäi ijewa te je wä butse rami, käte rami. 2Je su̱a fariseo wa te ra, ite isha iia̱: —Isu̱o, ba wa̱ dulanak wa te ji rä ka o̱nak kuna sábado wà je we̱ kate. 3Jera ite ijewa kúka: —Jera ale David wa̱ ji o̱le, mika̱ ije irä shkäk ira wa irä ktacha̱wa̱ bäli te ra, ¿ka bas wa̱ je ktei wayile na? 4Ikjawa̱ju̱ Säkeklä ju na, te pan tso̱ me̱leka̱ je ñacha̱wa̱. Ata ka ka̱ kuna ije irä, ira shkäk wa irä ia̱ je ñaklä, ata je ñe rä chui wa ebä te. 5Ñaebä chui wa te jile we̱ Templo naka sábado wà, je wà ka iwa̱ sábado dälätsane, jeiräta ka irä nuita, ¿ka je rä wayile kuna bas wa̱ ka̱wei ki̱ka na? 6Ata yie ishe bas ia̱, jiska ekla kaldu Templo tsa̱ta. 7Bas je̱r ko̱nopa ji ni: ‘Yis ki̱ je̱r bäi she ne kiana rä, ka yis ki̱ ji me̱ka̱ kiar kuna’ jewa rä ia̱ ra, jera ka bas wa̱ nui ja̱neka̱ kuna ka nuita wa ki̱ka. 8Ka irä jiye kuna ta, ditsä yäbei, je rä sábado wäkirií. 9Jeska imineju̱ demiju̱ ijewa ñapaktäklä jui ska. 10Ñerä jeska ekla jula ssi̱lewa̱ katke. Jera ijewa te Jesús chaka iwa̱ ikjatiäkläwa̱pa, te isha: —¿Ka̱ tso̱ sä bäiwa̱klä sábado wà na? 11Ata ite isha ijewa ia̱: —Mane bas sha̱ tso̱ oveja ta etaba, je kuna ja̱nakmi ishäkä wä ja̱rka sábado wà ra, ¿ka ije jula tkäkwa̱ itsa̱kka̱ni na? 12Jera oveja tsa̱ta si̱ ditsä säkei rä. Je ne ki̱ka sábado wà ka̱ tso̱ ji bäiwa̱klä. 13Jekjepa ite isha je ekla ia̱: —Bä jula paruöksa̱. Jera ite iparuaksa̱, jekäi je bäinani bäi ietkä käi. 14Ata fariseo wa mineksa̱julu ra, iñaje̱rku̱a ji wa̱k Jesús ukä ja̱mi iwa̱ iweikäkläwa̱pa. 15Je ju̱ñawa̱ Jesús te ra, jeska ije̱k tsa̱ksa̱. Jera chu̱li̱i̱wa̱ minemi ira, jekäi ite ijewa biköle bäiwa̱ni. 16Jera jewa ka pakane iwa̱ yi ije rä je shäkka̱. 17Je rä io̱naklä jishtä iyile jile bata shäk Isaías ja̱mi te ishe käi: 18“Isu̱o, jí ne rä yis kjanaklä, yis wa̱ kolole rä, jí ne rä yis wa̱ shka̱ta, yis ssëwa̱k a̱naa rä. Yis wikblu tkämiwa̱ ije ja̱mi, jekäi ije te ka̱ biköle ska wa ia̱ ji we̱ bulee bata shemi. 19Ka ikju̱atkäk, ka ia̱nak; ka yi a̱ni wa̱ ia̱r ssënak ña̱la ki̱. 20Uka pa̱r dawa̱, je ka ki̱ pa̱nakwa̱ iwa̱. Tsi̱ni mechaí shka̱le̱i buka̱nake̱ ji̱a, je ka ki̱ wäita̱nakwa̱ iwa̱, marä ji we̱ bulee tsa̱tka ite tu̱nakka̱ kje, 21ñakäi ije kie ja̱mi ka̱ biköle ska wa je̱r blämi.” 22Jera ekla detse̱ iwäki̱ ialewa̱ be wa̱ ka wä wajuenak kuna, ka ktäk kuna, je bäiwa̱ni ite; je wà je ktä wäblelewa̱ ktaka̱ni, wä wajuenani. 23Je te chu̱li̱i̱ wa biköle male̱cha̱cha̱wa̱, te isha: “¿Baishe ije ne rä ale David yäbei rä na?” 24Ata fariseo wa te je ssa ra, ijewa te isha: “Ka ije wakei ia̱ be kjäienakksa̱, ata je kjäieke̱ksa̱ ite rä be tsa̱ku̱i Beelzebú ne oloi ja̱mi.” 25Ata ije̱r na idewa̱ jiräni ijewa je̱rikä tso̱ rä käi, je ki̱ka ite isha ijewa ia̱: “Gobierno eyaka ñabalabutsa kju̱atkäk ñawakwabä ra, jera je shtä biköle rä weikanakwa̱ itjä. Jekäi ñaebä jukläyäkä etka ska wa iräle, el jui ta ska wa iräle, ñabalabutsa kju̱atkäk ñawakwabä ra, jera jewa mane a̱ni ka tkenakwa̱ ji̱a idël ye. 26Ikuna Satanás wakei je̱k kjäiaksa̱ ra, je rä ije̱k bala butsä kju̱atkäk je̱k ebä ra. Jekäi ra, ¿maikäi je gobierno tke̱rmiwa̱ ji̱a idël ye na? 27Jekäi ikuna yis te be kjäieksa̱ Beelzebú oloi ja̱mi ra, jera ¿yi oloi ja̱mi bas ktä ssäk wa cha kjäiäksa̱ rä na? Ñera je wà tsu ijewa te bas kjashewa̱. 28Ata yis te be kjäie tuleke̱ksa̱ rä Säkeklä wikblu oloi ja̱mi ra, iyina si̱ Säkeklä gobiernoí rä delewa̱ e̱ná bas sha̱na. 29“Jekäi, ¿maikäi yile kjäwa̱ ditsä täkii ju naka idäli jakibläk, iwakei ka mo̱ne iwa̱ säkätä ra na? Jekäi ebä ne ra ite iju wajemiksa̱ rä. 30“Jekäi yi rä ka yis ja̱mi kuna, je rä kju̱atkäk yis da; ñakäi yi rä ka ji tapawa̱k yis daña, je rä ituläk ju̱ami ebä. 31“Je ne ki̱ka yie ishe bas ia̱: ji nui biköle, kteka̱ yakei Säkeklä ukä ja̱mi biköle, je ki̱ka sä rä janakwa̱ bitaba, ata kteka̱ yakei Säkeklä Wikblu ukä ja̱mi ka je rä janakwa̱ kuna bitaba. 32Ñakäi yi te ji sha ditsä yäbei ukä ja̱mi ra, je rä janakwa̱ bitaba, ata yi kta Wikblu Sikina ukä ja̱mi ra, ka je rä janakwa̱ kuna bitaba, jí ke̱i ska iräle, sa̱ ke̱i däke̱wa̱ ji̱a ska iräle. 33“Kal bäiwo̱ bas ku̱, jera iwärmi rä wä ta bäi; iräle, kal yakei tewo̱ bas ku̱, jera iwärmi rä wä ta yakei. Ka irä jiye kuna ta, kal juer dä iwä ne wà. 34Tkäbe si̱ yäbeila, bas dä yakei, ¿je ia̱ maikäi jile bäi yir na? Ka irä maikäi kuna ta, ji tso̱ sa̱ je̱r ska je ne ja̱mi sä kjäbata ska sä ktä rä. 35Ditsä bäi te ji säkei ta bäi tso̱ iwa̱ ne ja̱mi ji bäi tse̱ksa̱ rä, ata ditsä yakei te ji säkei ta yakei tso̱ iwa̱ ne ja̱mi ji yakei tse̱ksa̱ rä. 36Ata yie ishe bas ia̱, sä ktei wabiketsanakläksa̱ ke̱i ska ra, kje kte ka wata yile sa̱ wa̱ je biköle kiana sa̱ wa̱ yinak tuläkka̱. 37Ka irä maikäi kuna ta, bas wa̱ ji yile, jewa bas dä wetsanakksa̱ iräle; bas wa̱ ji yile, jewa bas ki̱ nui rä ja̱nakka̱ iräle.” 38Jekjepa ñayöle ka̱wei wà wa irä fariseo wa irä sha̱ te ikúka te isha: —Sapaktäk, sá ssëna ba te ji we̱ ijuenaklä ye su̱ete. 39Jera ite ijewa kúka te isha: —Jira sa̱ tso̱ wa rä yakeila ebä, manenak wa ebä; jewa te ji kieke̱ ijuenaklä ye. Ata ka jewa ia̱ ji a̱ni kjayinak ijuenaklä ye, ata jile bata shäk Jonás käi ebä ijuenaklä kjayirmi. 40Ka irä jiye kuna ta, jishtä Jonás se̱na nima ta̱i ña na ka̱piana tuina däka̱ tres día, je su̱ta ditsä yäbei se̱rmi ishäkä na ka̱piana tuina däka̱ tres día. 41Jekäi sä ktei wabiketsanakläksa̱ ke̱i ska, Nínive wa ñajämika̱ te jira sa̱ tso̱ wa kjatiemika̱. Ka irä jiye kuna ta, Jonás te sa pakta ra ijewa ñamanewa̱ksa̱. Ata ¡issö! Jiska ekla kaldu, je rä Jonás tsa̱ta. 42Ñakäi sä ktei wabiketsanakläksa̱ ke̱i ska alaklä ka̱ tsa̱ku̱i dar sur wa, je̱kämika̱ te jira sa̱ tso̱ wa kjatiemika̱. Ka irä jiye kuna ta, je biteju̱ ishäkä wätkerke̱wa̱ ska Salomón ka̱biketsäk ta̱i te ji pake ssäk. Ata ¡issö! Jiska ekla kaldu, je rä Salomón tsa̱ta. 43“Mika̱ wikblu ñá shtä je̱k tsa̱ksa̱ manele ska ra, imike̱ ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska ka̱ yuläk ije̱räklä, ata ka iwa̱ iko̱ne ra, 44ite ishe: ‘Yis maju̱ni yis ju mai yis bitele ska.’ Ñerä ideni ra, ite iku̱a ja̱r ebä, sikle yëë, bäileni baa. 45Jera imike̱ni wikblu saka siete yakei si̱ iwakei tsa̱ta, jewa kiäk jäkté iwakei ra. Jekäi ijewa dewa̱julu ra, ise̱rke̱ jeska; bata ska ra je ditsä iarke̱wa̱ e̱e̱na si̱ säkätä iialewa̱ tsa̱ta. Je su̱ta io̱rmi jira sa̱ tso̱ yakei wa ukä ja̱mi rä.” 46Iktä kaldu ji̱a je chu̱li̱i̱ wa ra, jera ia̱mi irä iel wa irä de kajali je tapalewa̱ ektaka, jewa ktakle ira. 47Jera yilé te isha iia̱: —¡Issö! Ma a̱mi irä bä el wa irä de kajali jí sa̱ tso̱ wa ektaka, jewa ktakle ba ra. 48Jera ite jekäi ishäk iia̱ kúka, te isha: —¿Mane rä yis a̱mi rä, mane wa rä yis el wa rä na? 49Jera ijula tkacha̱ iwa̱ dulanak wa kja̱ne te isha: —¡Isu̱o! Jí wa ne rä yis a̱mi rä, yis el wa rä. 50Ka irä jiye kuna ta, yi te ji sherke̱ yis Ká se̱nak ka̱jöir ki̱ o̱nak je wawá̱ ra, je ne rä yis el dä, yis kuta rä, yis a̱mi rä.

will be added

X\