1 Etaba kicha Jesús ka̱ kiäte kju̱awaka. Je e̱ná ra, iwa̱ dulanak wa sha̱ ekla te isha iia̱: —Säkekewa, sá yuö ka̱kie wà jishtä Juan te ije wa̱ dulanak wa yua käi. 2 Jera ite isha ijewa ia̱: —Bas ka̱ kiäke̱ ra, ishö: “Sa Ká se̱nak ka̱jöir, ba kie oloitsanopa. Ba gobierno kjöwa̱pa. Jishtä ka̱jöir ji o̱rke̱ ba wakei ki̱ isherke̱ käi, je su̱ta ji o̱nopa ka̱jiska. 3 Ba ku̱ ñanak sherke̱ sá ki̱ buliri buliri, je mopa sá ia̱ jir. 4 Ba ku̱ ji yakei wakblele sá wa̱ je nui jöwa̱pa bitaba, je rä sá te nui ta sá ra wa biköle jeke̱wa̱ bitaba ki̱ka. Ke ba ku̱ sá jawa̱ je̱r kinak sa̱ me ji yakei wakbläk käi. Ata ba ku̱ sá wetsöksa̱ ale yakei yika.” 5 Jekjepa Jesús te ijewa ia̱ isha: —Kje sä te ishe ra, bas sha̱ ekla kuna salibä ta je wäki̱ ije kuna minak tuina ka̱ sha̱sha̱ ishäk iia̱: ‘Salibä, pan peitö 'sia̱ mañatäbä. 6 Ka irä jiye kuna ta, yis yuläk deju̱, je bite rä ka̱mii, ata ka yis wa̱ ji kuna me̱nak iia̱.’ 7 Jera tsi je ju wakei te ikúkemi ju na rä: ‘Ke yis weika. Yis ju kjäshtawa̱ e̱ná, yis yabala ñatulawa̱ kja yis da ja̱ka̱ ki̱ka; ka yis je̱käkleika̱ ji ma̱k ba ia̱.’ 8 Jekäi yie ishe bas ia̱: Kale ije̱käkka̱ isalibä irä ki̱ka kuna, ata ikjana ikiäk iia̱ ta̱i ki̱ka tsi ije̱kämika̱ ima̱k iia̱ bikö iki̱ isherke̱ käi. 9 Je ne ki̱ka yie ishe bas ia̱: Bas ku̱ ji kiö, jera je me̱rmi bas ia̱; bas ku̱ ji yulö, jera je ko̱rmi bas ia̱; bas ku̱ ju kjä bulawo̱, jera je kjä yermi bas ia̱. 10 Ka irä jiye kuna ta, ji kiäk wa biköle ia̱ ji me̱rmi; ji yuläk wa ia̱ ji ko̱rmi; ju kjä bulawa̱k wa ia̱ ikjä yermi. 11 “Ikuna ba yaba te nima kia ra, ¿bas sha̱ iká wa mane te tkäbe me̱mi iia̱ nima säkei ye na? 12 Ñakäi ikuna ite oshkoro si̱a kia ra, ¿bas te bächi me̱mi iia̱ na? 13 Jekäi bas se̱nak yakei wa wa̱ iju̱ñer ji bäine me̱ bas yabala ia̱ rä ra, jera je tsa̱ta si̱ bas Ká se̱nak ka̱jöir te Wikblu Sikina me̱mi je kiäk iwakei ia̱ wa ia̱.” 14 Etaba kicha Jesús te be sä ktä wäblewa̱k kjäie kate ekla ki̱ka. Jera be kjäienaksa̱ ra, je ktä wäblelewa̱ ktaka̱ni. Je te chu̱li̱i̱ wa male̱cha̱cha̱wa̱. 15 Ata ijewa sha̱ te isha: “Be tsa̱ku̱i Beelzebú ne oloi ja̱mi ite be kjäieke̱ksa̱ rä.” 16 Jera isaka te wäsi̱wa ije paka jile wa̱k ka̱jöir ska ijuenaklä ye. 17 Ata ije̱r na idewa̱ jiräni ijewa je̱rikä tso̱ rä käi; je ki̱ka ite isha ijewa ia̱: “Gobierno eyaka ñabalabutsa kju̱atkäk ñawakwabä ra, jera je shtä biköle rä weikanakwa̱ itjä. Jekäi ñaebä el jui ta ska wa ñabalabutsa kju̱atkäk ñawakwabä ra, jera jewa weikarmiwa̱. 18 Ikuna Satanás je̱k bala butsä kju̱atkäk je̱k ebä ra, jera ¿maikäi je gobierno tkermiwa̱ ji̱a idël ye na? Yis te jekäi ishe, je rä bas te ishe yis te be kjäieke̱ rä Beelzebú oloi ja̱mi ni ki̱ka. 19 Jekäi ikuna yis te be kjäieke̱ Beelzebú oloi ja̱mi ra, jera ¿yi oloi ja̱mi bas ktä ssäk wa te be kjäie rä na? Ñera je wà tsu ijewa te bas kjashewa̱. 20 Ata yis te be kjäie tuleke̱ksa̱ rä Säkeklä julasku oloi ja̱mi ra, iyina si̱ Säkeklä gobiernoí rä delewa̱ e̱ná bas sha̱na. 21 “Ditsä täkii je̱k tsa̱tkäklä ta bäi te iju kjänaneke̱ ra, jera idäli tso̱ rä bäi ebä. 22 Ata isaka täki ta itsa̱ta deju̱ tu̱naka̱ iki̱ka ra, je te ije̱k tsa̱tkäklä iwa̱ biketsanak bäkemiksa̱ iyika. Jekjepa ite idäli bala pje̱mi isaka wa ia̱. 23 “Jekäi yi rä ka yis ja̱mi kuna, jewa rä kju̱atkäk yis da. Ñakäi yi rä ka ji tapawa̱k yis daña, je rä ituläk ju̱ami ebä. 24 “Mika̱ wikblu ñá shtä je̱k tsa̱ksa̱ manele ska ra, imike̱ ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska ka̱ yuläk ije̱räklä; ata ka iwa̱ iko̱ne ra, ite ishe: ‘Yis maju̱ni yis ju mai yis bitele ska.’ 25 Ñerä ideni ra, ite iku̱a ja̱r sikle yëë, bäileni baa. 26 Jera imike̱ni wikblu saka siete yakei si̱ iwakei tsa̱ta jewa kiäk jäkté. Jekäi ijewa dewa̱julu ra ise̱rke̱ jeska; bata ska ra, je ditsä iarke̱wa̱ e̱e̱na si̱ säkätä iialewa̱ tsa̱ta.” 27 Ñerä ite ishe kaldu ji̱a jekäi ra, ditsä chu̱li̱i̱ wa sha̱ alaklä ekla a̱na täkii te isha iia̱: —Bäije ma tsa̱k isha̱ wà je wakjuä rä, ma wa̱ tsu yale je tsu rä. 28 Jera ite ikúka: —Bäi si̱ ra bäije Säkeklä ktä ssäk wa je wawa̱k wa ne rä. 29 Chu̱li̱i̱ tapar dami Jesús pája̱mi ra, ite ishami ijewa ia̱: “Jira sa̱ tso̱ wa rä yakeila ebä, jewa te ji kieke̱ ijuenaklä ye. Ata ka jewa ia̱ ji a̱ni kjayinak ijuenaklä ye, ata Jonás käi ebä ijuenaklä kjayirmi. 30 Ka irä jiye kuna ta, jishtä Jonás ukä ja̱mi ji o̱le Nínive ska wa ia̱ ra ijuenaklä ye, je su̱ta ditsä yäbei ukä ja̱mi ji o̱rmi jira sa̱ tso̱ wa ia̱ ra ijuenaklä ye. 31 Ñakäi sä ktei wabiketsanakläksa̱ ke̱i ska, alaklä ka̱ tsa̱ku̱i dar sur wa je̱kämika̱ te jira sa̱ tso̱ wa kjatiemika̱. Ka irä jiye kuna ta, je biteju̱ ishäkä wätkerke̱wa̱ ska Salomón ka̱biketsäk ta̱i te ji pake ssäk. Ata ¡issö! Jiska ekla kaldu, je rä Salomón tsa̱ta. 32 Jekäi sä ktei wabiketsanakläksa̱ ke̱i ska, Nínive wa ñajämika̱ te jira sa̱ tso̱ wa kjatiemika̱. Ka irä jiye kuna ta, Jonás te sa pakta ra ijewa ñamanewa̱ksa̱. Ata ¡issö! Jiska ekla kaldu, je rä Jonás tsa̱ta. 33 “Yi a̱ni wa̱ ka tsi̱ni wäkanakka̱ dunakcha̱ blelewa̱ käi, cajón niki̱ka käi, ata ite idueka̱ rä iduäkläka̱ ki̱, yi däke̱wa̱ wa wa̱ oloi su̱nak. 34 Ba wäbala rä tsi̱ni käi ba wakei ia̱; jekäi ba wäbala rä bäi ra, ba wakei kalabe rä wäñileka̱, ata ba wäbala rä ka bäi kuna ra, jera ba wakei rä wätuilewa̱. 35 Tsa̱na ta iöle ka̱ oloi tso̱ ma ja̱mi rä ka ka̱ oloi si̱ kuna, ata ka̱ yee ebä irä. 36 Jekäi ba wakei kalabe rä wäñileka̱ ra, mai a̱ni ka ka̱ yee ta ra, jera je kalabe rä wäñinakka̱, jishtä tsi̱ni te sa̱ ñiwe̱ ioloi wà käi.” 37 Jesús kta e̱ná ra, fariseo wa ekla te ikiami yäkäk ira, jekäi Jesús dewa̱ju̱ iju ja̱rka je̱k baklawa̱ yäkäk. 38 Ata je fariseo te isu̱a ra ka ijula suka̱ne iyäkä mar yika, je te ima̱le̱cha̱wa̱. 39 Je ne ki̱ka Säkekewa te isha ijewa ia̱: —Bas fariseo wa te vaso plato paskue ipa ki̱ka, ata bas ja̱rka rä ji bäke käi, ji shi̱ana käi ebä ne tso̱ rä. 40 Bas ka je̱r ta wa, ¿ipa ki̱ka iyuäk je wa̱ ka ija̱r yöneksa̱ ñaebä na? 41 Ata bas ku̱ ji tso̱ ija̱rka je mo ji kaku ye, jera ji biköle rä bas ia̱ ra yëë. 42 “¡Säli bas fariseo wa rä! Ka irä maikäi kuna ta, bas te menta käi, ruda käi, ka̱kä saka tkele käi, jewa kä diezmoí me̱ke̱, ata ji wabiketse wämo käi, Säkeklä shka̱li̱ble käi je jawa̱ bas te; jera je ne kiana o̱nak rä, ñaebä je isaka ka jäkwa kuna. 43 “¡Säli bas fariseo wa rä! Ka irä jiye kuna ta, bas wäbätsä rä ñapaktäklä jui ska ra, oloi ta wa je̱tkäklä wà, bas me chakarpa sa tapanaklä däli watju̱ak shtä ska wà. 44 “¡Säli bas dä! Bas dä jishtä sa̱ nu̱l blelewa̱ ka juer sä wäna ki̱ka yile shkä ka ju̱ñele kuna iwa̱ käi.” 45 Ñerä ñayöle ka̱wei wà wa ekla te isha iia̱: —Sapaktäk, je ba te isha wà ba te sá kukawa̱ diekjela ñaebä. 46 Jera ite ikúka: —¡Säli ñakäi bas ñayöle ka̱wei wà wa rä! Bas te däli kpeke̱ka̱ sa saka ki̱ ka iia̱ ikjä kje, ata bas wakwa rä ka je käk kuna itjä julasku batabä jibä wà. 47 “¡Säli bas dä! Ka irä maikäi kuna ta, bas te jile bata shäk wa nu̱l blele jui yueke̱, ata bas ká wa ne wa̱ jewa kotälecha̱wa̱ rä. 48 Je ebä wà bas te ikjashawa̱ bas te ibiketse bas ká wa te iwá̱ rä bäi ebä ni. Iyina si̱ ra, ijewa te iktacha̱wa̱, ata bas te rä inu̱l blele ne jui yueke̱. 49 “Je kju̱ei ki̱ka Säkeklä ka̱biketsäk ta̱i te isha: ‘Yis te jile bata shäk wa irä, yis ktei bata shäk wa irä patkemi ijewa wäki̱. Ata ijewa te jewa sha̱ ktechemiwa̱, isaka yulemi ite weikanak.’ 50 Je rä jile bata shäk wa biköle pi baklejulu säkätä ka̱jiska yöleksa̱ skaté bite rä jira kje, je nui ja̱nakläka̱ jira sa̱ tso̱ wa ki̱ka; 51 je rä Abel pi bakleju̱ bite rä Zacarías pi bakleju̱ kje, ale kotälewa̱ Templo irä jile däläwa̱klä irä moska. Yie ishe bas ia̱, jekäi irä, je nui ja̱rmika̱ jira sa̱ tso̱ wa ki̱ka. 52 “¡Säli bas ñayöle ka̱wei wà wa rä! Ka irä maikäi kuna ta, bas te sa̱me̱ishärä llave baka sa saka yika, ka ikjäkläwa̱ kuna iwa si̱ ju̱ñakksa̱. Ata ñera ka bas wakwa ñapatkenewa̱, ñaebä yi ñapatkäke̱wa̱, je wätkewa̱wa̱ bas te.” 53 Jekäi jeska imineju̱mi ra, ñayöle ka̱wei wà wa irä fariseo wa irä ñajaka̱ iweikäk e̱e̱na si̱, ñakäi iwächakewa̱k wäsi̱wa jile saka saka ki̱ka. 54 Jekäi ijewa te iki̱ssa iwa̱ jile shäkläpa yakei iwa̱ ikjatiäkläwa̱pa iki̱ka.
