LUCAS 10

1Eseekite hn Jesús chiihla dakɨle yewo shuu õr setenta par shuu ohno. Shuu õr osiyer osiyer õyye par uje shuu oyeebe otĩ̵r duwo uje ijaabo hn deyo uje ɨre tyenɨj tĩ̵r nehe. 2Jesús sɨteẽta kuche uje tatɨm erze uje õr setenta ɨm: —Erze oso ich okɨhnipa shɨ õr ɨtso jõro uje kɨhniya uje ta par ochekushu hn olak shɨ olak ɨtso erze uje ochekushu. Porrosht wɨchɨ shɨ ɨtso ese jõro yɨnsɨrc. Apurlo ɨre par uje shuu wɨr oso ma okɨhniya ohno otsanɨmɨrãha ɨr ahwoso shɨ ɨtso uje shuu ochekushu jõro. 3Bolɨlo etĩ̵rlo wahacha. Olak shɨ ɨtso obeje ijaabo uje tuu etĩ̵rlo ɨlpiyo ehet. 4Ye bolilo kotsɨrbo. Ye bolilo hnote hn ye bolilo olak erihyo yewo. Ye etɨlo latɨk uje eshɨhɨlo dehet pehet. 5Uje aachĩ̵hɨlo dɨt hn amsahalo õr ihyuch ehet, wap tyenɨj atɨmlo õr on: “Sehe tuu Porrosht duhu olak aho kɨɨs.” 6Kɨmɨjɨ yewo ochɨhɨ pwert ehet uje õr aho kɨɨs ich olak ahwoso uje atɨmlo õr shuu õr aho kɨɨs. Kɨmɨjɨ ye latɨk chɨhɨ uje ehet kɨɨs heke erze olak ahwoso uje atɨmlo õr tyenɨj cheeshɨ masaha olak. 7Akahalo ese õr ihyuch uje aachĩ̵hɨloko. Elɨlo uje oshɨm olak hn ehelo uje oshɨm olak. Olak shɨ ɨtso hnakɨrbich uje chish obiyo heke tyenɨj ɨr yɨnsɨrc ɨshɨ ɨre. Tyenɨj akahalo ese õr ihyuch uje amsahalo ehet wap hn ye moymlo par ebuhulo yet. 8Uje aachĩ̵hɨlo dɨt ehet hn oso otsahmũr olak ich elɨlo erze oposo uje oshɨm olak. 9Ekutɨlo erze uje õr permo uje odechɨ dɨt hn atɨm wɨr oso uje odechɨ uje ich yej terɨhɨ ɨshɨrĩt uje Porrosht tɨbey õr. 10Kɨmɨjɨ aachĩ̵hɨlo dɨt ehet hn oso ye onahmũr olak ich etĩ̵rlo ese dehet uje de dɨt ehet hn atɨmlo õr uje 11ese hnɨmich ukult uje de olak hnɨte eeshtɨlo par uje kay. Wɨchɨ par ochɨraha uje wɨr otsɨtak Porrosht hn atɨmlo õrpo par uje ochɨraha uje ich yej terɨhɨ ɨshɨrĩt uje Porrosht tɨbey oso.— 12Hn Jesús tatɨm dakɨle ɨm: —Titɨm olak. Uje terɨhɨ ese deeych uje Porrosht sepyẽr oso nehe ich tyenɨj sepyẽr erze dihipo kɨnãho uje odebuhu ese dɨt Sodoma per tyenɨj ma sepyẽr erze israel oso uje odebuhu erze duwo wɨr uje ye onahmũr otẽr olakpe.— 13Eseekite hn Jesús tatɨm õr ɨm: —Ich yarhakpa uje tyenɨj tĩ̵r ere dɨt corazín oso hn erze dɨt betsaida oso pork tiyokõr kuche ich kɨhniya wahacha erze duwo aho per shish otsotiis yok. Kɨmɨjɨ tiyokorĩ̵hɨ wahachni erze duwo Tiro hn Sidón ich osdeyo uje erze oso oym uje oshiyokõr mɨhnũwo hn oshiyokõr lasuwo ochĩ̵ra ponchuko hn oyãha hn otsakaha piitsɨt par uje ochɨbɨte orhõta uje oym erze deluu mɨhnũ. Per ye tɨtĩ̵r wahacha petɨkni heke ye onoym deluu mɨhnũpe. 14Uje terɨhɨ ese deeych nehe uje Porrosht sepyẽr erze uje oshiyokõr mɨhnũwo ich shuu ma doso par olak uje ebuhulo ese dɨt Corazín hn ese dɨt Betsaida je erze dɨt tiro oso hn erze dɨt sidón oso. 15—Erze dɨt capernaum oso ich onarim ɨre shɨ ɨtso uje yej otaachĩ̵hɨ poõrc per tyenɨj ochɨrmas õr hn ochɨmchaha õr urhuta bahluta ehet.— 16Hn Jesús tatɨm dakɨle ɨm: —Erze oso uje otsahmũr olak ahwoso ich otsahmũr pahwoso toy. Erze uje otsɨtak olak ich otsɨtak yok toy, hn erze uje otsɨtak yok ich otsɨtak ese uje shuu tɨkɨrẽtni.— Uje tatɨm õr shuu ɨtsorz hn shuu ohno. 17Eseekite hn wɨr ocheeshpo uje õr setenta. Ich õr aylpa. Otatɨm Jesús otsɨɨ: —Ɨrhĩche, nos wɨr demonyo ochunt uje oyitɨm oyĩ̵ra eeych.— 18Hn Jesús tatɨm õr ɨm: —Yok tokomo Satanás kay ich tãra poõrc shɨ ɨtso yuwebo uje hũre. 19Yok tokosɨm olak ukurbohna shɨ ɨtso uje par arãhalo echĩ̵re hnɨmo hn chekshor par uje nos erz olak ɨmãho. Satanás hõr wɨr demonyo õr ukurbo de per nĩhyok ye latɨk pwele par oshuu olak doso. 20Ye ompe uje olak ayla shɨ pork olak pwele eyuhulo erze ɨchɨbiyo mɨhnũwo. Shɨ tyenɨj olak ayla pork Porrosht shuu ochichew olak iiyo chɨbɨte hutɨta wahacha poõrzni.— 21Eseekite uje tatɨm õr shuu ɨtsorzɨke ɨchii Porrosht Ɨchɨbich shuu Jesús aylpa. Jesús ɨm: —Papa, owa uu poõrc yɨnsɨrc hn hnɨmich yɨnsɨrc. Tɨkɨna owa pork nos akɨs erze kuche uje ahakõr par uje erze oso uje õr eykdeyo ye odɨrehepe hn erze oso uje õr dɨtuwo ye odɨrehepe. Owa aabo wɨr õr ɨtso pɨkɨhnino ijaabo. Wɨr uje uhu ochɨraha. Papa, ahakõr uhu ɨtsorz shɨ pork ahmũr uhu ɨtsorz.— 22Hn Jesús nos tatɨm wɨr dakɨle ɨm: —Papa, nos chɨbɨte kuche pɨhme. Nĩhyok yeẽk uje chɨraha yok uje yok uu Porrosht Ijɨt pisht. Shɨ Papa wɨchɨ uje chɨraha yok. Nĩhyok yeẽk uje chɨraha Papa. Shɨ yok tɨkɨraha hn nos wɨr erze uje tuu ochɨraha wɨr uje ochɨraha.— 23Hn Jesús somtɨs ɨre. Shɨ tatɨm wɨr dakɨle uje õr dose ɨm: —Ich om par erze uje omo erze uje yesh eychɨmlo uje tiyokõr. 24Titɨm olak uje profeta poruwo wɨshɨ okɨhniya hn erze reye sehe oteychɨmkite uje yesh eychɨmlo per ye oteychɨmpe hn sehe otẽr uje yesh ẽrlo per ye otẽrpe.— 25Eseekite deeych yet hn hnakɨrbich dechɨ uje shish shiyokorãha oso waa ley waa je Moisés chichewkite. Iyehet par keytker Jesús. Ɨre sehe prowa tatɨm Jesús par teychɨm kɨmɨjɨ dɨraha. Tatɨm Jesús ɨm: —Maestro, ¿tiyokõr latɨkpo par uje pɨkɨrĩt de uje yelɨj nɨhna ɨre?— 26Jesús tatɨm ese hnakɨrbich ɨm: —¿Waa ley waa je Moisés chichewkite tata latɨkpo? ¿Par owa duhu ɨnaãpo?— 27Hn ese hnakɨrbich tatɨm Jesús ɨm: —Enaha owa par ahmũr uu owa Ɨrhĩch Porrosht hn ye uhu ehet yuhurãsh hnii ye uu eyuwo kɨnãho. Hn nos ahmũr eshɨbo uhu ɨtso owa uje ahmũr owa.— 28Jesús tatɨm ɨm: —Om uje atɨm yokɨke uhu ɨtsorz. Uje ahakõr uhu ɨtsorz ich ekɨrĩt de uje yelɨj nɨhna ɨre.— 29Per ese hnakɨrbich chɨbɨte uje ye nahã latɨk, nos chiyey heke tatɨm Jesús ɨm: —¿Yeẽkpo ese uje pɨshap?— 30Jesús tatɨm sɨteẽta hnakɨrbich ɨm: —Hnakɨrbich tokolɨhɨ Jerusalenni hn hno tĩ̵r dɨt Jericó. Echɨko ochishɨhɨ dehet pehet. Nos ohnoy ɨr kushjãro hn ohnoy toy ɨr ɨshuwo uje iyãha. Oshuu ɨre hn ohno oymɨhɨchɨs ich kasi toy. 31Saserdote hno chɨkãha ese dehet uje ese hnakɨrbich de hn chish ɨre. Uje teychɨm hn saham hn hno iyuwe. 32Israel osht chɨkãha ese dehet uje ɨr porokkite iich otsɨɨ Leví. Wɨr uje Porrosht chiihla õrkite par ɨr ɨbiyo. Ɨre chishpo ese hnakɨrbich uje echɨko oshuuku per shɨ saham hn hno iyuwe. 33Hnakɨrbich yet chɨkãha ese dehet. Wɨchɨ samaria os hn israel oso otsɨtak õr. Wɨchɨ umo ese hnakɨrbich hn chuuna uje losuhlaap. 34Sɨthĩ̵r ɨre hn churhũ obɨlo chĩ̵ra wino hn tormĩ̵hɨ aseyte hn shiyeru. Chowɨsh chɨbɨte ɨr borkɨta eeych hn hnoy seya pwertɨt par uje tɨbey. 35Dechole hn ese hnakɨrbich ɨshɨm ese pwert yɨnsɨrc hnote par uje shuu tɨbey ese hnakɨrbich uje echɨko oshuuhna. Tatɨm ɨm: “Abey ɨre. Kɨmɨjɨ ehna erze hnote uje tokosɨm owa, uje takaashpo nehe hn tokoshɨ owa.” 36Erze tre hnakɨrbo omni ese hnakɨrbich uje echɨko oshuu. ¿Yeẽkpo sahmũr ese hnakɨrbich shɨ ɨtso ɨr leshap?— 37Hn ese hnakɨrbich uje shiyokorãha oso waa ley waa je Moisés chichewkite ɨm: —Ese hnakɨrbich uje sosɨr ɨre, wɨchɨ ɨtso uje ɨr leshap.— Jesús tatɨm ɨre ɨm: —Bo ahakõr uhu ɨtso ese samaria osht shiyokõr.— 38Eseekite uje ehn Jesús hõr dakɨle ohno otĩ̵r Jerusalén hn otaachĩ̵hɨ dɨt ijaabɨt uje de dehet pehet. Tɨmcharrza debuhuchɨs waa je iich otsɨɨ Marta. Shuu Jesús sakaha dahuch. 39Marta nanɨmicha de waa je iich otsɨɨ María sakaha hnɨmich, Ɨrhĩch ahɨr par uje tẽr uje Jesús tata. 40Per Marta sehe nos nɨshii erze kuche shɨchish par uje otaak. Wate chɨbɨte uje ye ɨr tyempɨrsh heke sɨtak uje María ye takashɨm ɨrpe. Tĩ̵r Jesús hn tatɨm ɨre ɨm: —Ɨrhĩche, ¿Je ye latɨkɨsh uje wate ye takashɨm yokpe? Nĩhyok yata waa je takashɨm yok. Atɨm par uje takashɨm yok.— 41Hn Jesús tatɨm ɨm: —Marta, owa eyuwo tɨsĩ̵r erze kuche uje nos sehe emɨt 42per shɨ kuchɨt nohmet de uje ma om uje yanak shiyokõr. María chiihla ese uje ich ɨhĩ̵rt. Ye latɨk nenshaha ahɨr.—

will be added

X\