HECHOS 27

1Eseekite hn ese gobernador chɨbɨte uje Pablo tyenɨj hno tĩ̵r Italia heke wɨr õr ihyẽriyo yewo õya ɨre. Chɨbɨte õr kapitan hme uje iich otsɨɨ Julio par uje tɨbey õr. Ese kapitan hõr wɨr ohyerptoso weeta iich otsɨɨ otɨbey rey. 2Pohorrza data dechɨ waa je tãra wahacha dɨt Adramitio. Ich de par uje tokole hno tĩ̵r wahacha duwo uje de Asia. Yok Lucas. Tokõya Pablo hn yewo õya toy. Oyii wate pohorrza ehet. Aristarco iya õryok. Tãr wahacha dɨt Tesalónica uje dechɨ hnɨmich Macedonia. Uje oyii ehetɨke hn pohorrza tokole. 3Uje dechole hn oyaachĩ̵hɨchɨs ese dɨt Sidón. Kapitan Julio sosɨr Pablo. Ɨshɨm ɨre par uje hno tĩ̵r wahacha dɨt ehet tekɨrɨhɨ wɨr nahĩ̵re par uje oshɨmɨhɨ kuche uje nihyokĩ̵hɨ Pablo ahɨr. 4Oyii pohorrza ehetɨhɨchɨspo ese dɨt Sidón hn oyitokole. Ich myent tɨbichu hn sontew õryok heke oyɨkãha hnɨmich Chipre wɨrc. 5Oyɨkãha onoota bahluta erze hnɨmo ɨkɨch Cilicia hn Panfilia nehech oyaachĩ̵hɨ dɨt Mira uje dechɨ hnɨmich Licia. 6Uje oyaachĩ̵hɨchɨs hn ese kapitan chish pohorrza yata waa je tãra dɨt Alejandría waa je tyenɨj hno tĩ̵r wahacha hnɨmich Italia. Shuu oyii ehet par oyuko. 7Ich daalo kɨhniya uje asa pohorrza shɨ saraãshi ɨre pork myent data tɨbichu heke ich kwestpa par uje oyaachĩ̵hɨ dɨt Gnido ɨkɨch. Shish myent tɨbichu pohorrza ɨkɨch heke oyɨkãhachɨs hnɨmich Creta wɨrc nehech oyaachĩ̵hɨchɨs dɨt Salmón ɨkɨch. 8Uje oyɨkãhachɨs onoota bahluta wɨrc ich myent tɨbichu jwertpa heke ich kwestpa uje oyɨkãhachɨs ese hnɨmich Creta nehech oyaachĩ̵hɨchɨs ese owich uje iich otsɨɨ Buenos Puertos. Wɨchɨ yẽrɨj dukuhlehechɨs ese dɨt Lasea. 9Ich daalo kɨhniya par uje oyaachĩ̵hɨ wahacha heke ich yarhakpa uje oyukulpo pork ich terɨhɨ hmamo ɨshɨrĩt. Pablo sakɨt õr ɨm: 10—Ɨrhĩche hõr watsaklo, ye ompe uje yukulo. Ich yarhakpa uje eyok pohorrza hmarta hn erze kushjãro uje de ehet yaka hn nos yɨtɨlo.— 11Per ese uje chobɨrho pohorrza hn ese pohorrza yɨnsɨrc pisht tatɨm õr par pohorrza tokolpo. Ese ohyerptoso õr kapitan sahmũr uje otata hn ye nahmũrpe uje Pablo tata. 12Ele owich uje õryok de hnɨmich Creta ɨkɨch ich ye ompe uje yiyakahalo par erze hmamo ɨshɨrĩt. Heke ich okɨhniya uje otsahmũr par uje ohno otĩ̵r wahacha dɨt Fenice par otsakahachɨs. Wɨchɨ dɨt chɨnkiya uje deeych yakaha heke om par yiyakahalo. Ese Fenice dechɨ hnɨmich Creta toy. 13Eseekite ɨchii myent tɨbichu. Tãra sur per ye jwertpe heke wɨr õr eyuwo tɨsĩ̵r uje om par ohno otĩ̵r wahacha dɨt yet. Otsem pohorrza ankla hn ohno ochɨkãhachɨs hnɨmich Creta wɨrc. 14Wɨsɨk wɨsɨk hn myent tɨbichu tãra norte ich jwertpa. Asa myentɨta shɨ tãra ese hnɨmich. 15Tɨbichu wate pohorrza. Wap oshuu dɨjerpta chɨnkiya myentɨta per ye õr pwelpe heke oym. Shɨ myent hnoy. 16Uje asa pohorrza chɨkãha hnɨmich ijaab nẽr uje iich otsɨɨ Cauda ich kasi ye õryok pwelpe oyihyeru ese kenuut uje shish dechɨ pohorrza atsɨkɨta. 17Otsem ochɨbɨte pohorrza ehetɨke. Oshiyeru asa pohorrza iche ochĩ̵ra piyolt par uje ye kãrpe asa pohorrza bahluta. Banko dechɨ onoota ehet ich kɨhniya uje iiyo otsɨɨ Sirte. Ich otola par uje asa pohorrza chishew erze banko. Heke otãra ankla uje ɨtso kotsɨrbo par uje asa pohorrza shɨ hno saraãshi ɨre hn myentɨta hnoy. 18Myent hn owɨt wokor shuu asa pohorrza telerrzpa. Uje ich dechole dɨhɨrbɨt shish tyempɨt mĩ̵hnɨk heke otãra ochɨbɨte awɨt erze kushjãro uje ohnoy par ochiwãha. 19Uje ich dechole yet hn ochishew erze pohorrza ɨshujãro hn otãra ochɨbɨte awɨt toy. 20Ich daalo kɨhniya uje ye oyum deeychpe uje tokole hn dɨhlak ich ɨtspo ye porrzeebĩ̵rsh pork shish ɨbɨk hn myent data. Õryok eyuwo tɨsĩ̵r uje tyenɨj nos oyɨtɨ. 21Nos wɨr õr ɨre ich osdeyo uje ye otaakpe. Pablo iyehetɨhɨchɨs õr ehet hn tatɨm õr ɨm: —Hnakɨrbo watsaklo, kɨrẽhe shɨ ahakõrlo uje titɨm olakni ich shɨ iyakahalo wahacha Creta hn ich ye wɨr olak kushjãro pyertpe. 22Per ele ahle ich ye uhu olak dosdarak pork ye olak latɨk toy. Shɨ asa pohorrza tyenɨj kara hn hmarta. 23Yok Porrosht aap. Tiyokõr ɨr ɨbiyo. Uje ich dɨhlakhna hn Porrosht shuu ɨr anjel tokolɨhɨ pɨkɨch. 24Tatɨm yok ɨm: “Pablo, ye atɨla. Tyenɨj etĩ̵r wɨchɨ romano oso õr bahlut pisht ɨkɨch. Shɨ pork owa orar apur Porroshthna par uje nos takashɨm erze uje odechɨ ahɨr asa pohorrza ehet heke ye nos otope.” Wɨr uje anjel tatɨm yokhna shuu ɨtsorz.— 25Hn Pablo tatɨm õr ɨm: —Hnakɨrbo watsaklo, ye atɨlɨlo. Ye tokotiispe uje Porrosht tyenɨj shiyokõr uje ese anjel tatɨm yokhna. 26Shɨ asa pohorrza tyenɨj chish hnɨmich nehe.— 27Eseekite ich daalo katorse hn shish myent data shuu wate pohorrza tĩ̵r lekɨtiyo asa onoota bahluta waa je iich otsɨɨ Mar Adriático. Uje ich dɨhlich pehet hn erze uje ochish obiyoho pohorrza ehet õr eyuwo tɨsĩ̵r uje ich hnɨmich yẽrɨj dukuhla ese õr ɨkɨch. 28Heke otsɨteẽta ese awɨt kesh terɨhɨ latɨkpo hn ochish treynta y seys metro. Wɨsɨk wɨsɨk hn otsɨteẽtpo. Ich ochish beynti syete metro. 29Otola uje asa myentɨta shuu wate pohorrza shiyeru kojano heke otãra ankla oshuu kwatro ochɨbɨte awɨt pohorrza atsɨkɨta par uje shɨ sontew asa pohorrza. Õr ɨre ich sehe oduhu dechole shɨchish. 30Erze uje ochish obiyoho wate pohorrza ehet oshuu deyuwo tɨsĩ̵r uje sehe oyuhwo hn ɨchii ochɨrmas ese kenuut uje de pohorrza ehet par ochɨbɨte awɨt. Õr ɨre oshiyokõr wɨchɨ par uje erze yewo jelje otãra ankla odɨbɨte awɨt pohorrza dejerptapo. 31Pablo chɨraha heke tatɨm ese kapitan hõr wɨr ɨr ohyerptoso ɨm: —Kɨmɨjɨ wɨr otokolɨhɨ ana pohorrza ehete nos wɨr olak tyenɨj atɨlo.— 32Hn erze ohyerptoso ochekshehe ese kenuut atshũro hn ese kenuut kayɨhɨ awɨt. 33Uje ich deych huta hn Pablo tatɨm õr ɨm: —Ich daalo katorse uje ye aakɨlpe pork shish olak eyuwo tɨsĩ̵r uje atɨlo. 34Aakɨlo par uje olak ukurbosh par uje olak pwele aachĩ̵hɨlo hnɨmich nehe. Ye atɨlope. Hni uu olak akĩ̵rt nohmɨramo ye tokolpe.— 35Uje ich nos Pablo tatɨm õr shuu ɨtsorzɨke hn chishew pan hn orarɨhɨ wɨr õr ɨkɨch tatɨm Porrosht ɨm: —Hnechɨt dich.— Sehek ese pan ɨchii tew. 36Nos wɨr õr ɨre otsahmũr uje Pablo tatɨm õr hn otew toy. 37Nos wɨr eyok terɨhɨ dos syento setenta y seys uje eyok de lɨka pohorrza ehet. 38Uje otaak ich nos otsatsoko hn otãra ochɨbɨte awɨt erze trigo uje de wate pohorrza bolekta par uje shɨ wate pohorrza hɨroj. 39Eseekite uje ich deeych tokole hn erze uje ochish obiyoho wate pohorrza ehet ye odɨrehepe ese hnɨmich. Per omo asa ɨryashta ɨbɨta uje chepɨkaap. Sehe olo otĩ̵r wahacha par uje asa pohorrza iyeehechɨs hnɨmich. 40Uje ohyo erze ankla ashtĩ̵ro hn oymɨhɨ awɨt uut hn yewo ochiyuhu erze lukweriyo uje oshiyeru wate timon par uje ochobɨrho asa pohorrza. Otsem asa beelta uje de wate pohorrza dejerpta ɨchii asa myentɨta hnoy. Ochobɨrho asa pohorrza otseya wahacha ese awɨt uje chepɨkaap. 41Ye onom wɨchpe ese bankɨt uje de awɨt uut hn ochiyey. Chishew wate pohorrza ich ye tokolpe. Erze owɨt wokor deyo shuu wate pohorrza atsɨkɨta nehech shuu kara. 42Erze ohyerptoso uje otɨbey wɨr õr ihyeriyo ich sehe oduhu õr oduhu otoy par uje ich ye oyuhwo onan narrza. 43Per ese kapitan ye nahmũrpe uje oshuu wɨchɨ Pablo heke sontew õr. Nos tatɨm wɨr uje ochɨraha otsan narrza par uje shuu ohno otĩ̵r wahacha uje hnɨmich de. 44Erze yewo uje ye odɨraha onan narrzpe tyenɨj ononãha tabla hn erze pohorrza ɨrpo nehech otaachĩ̵hɨ wahacha hnɨmich. Nos wɨr õr ɨre ye latɨk toy. Nos otaachĩ̵hɨ wahacha hnɨmich.

will be added

X\